TOP AUDIO 2011
Če je bil lanski Top Audio rekorden po obisku, letos verjetno ni bilo tako. Že na parkiriščih se je dalo slutiti, da bo obiskovalcev letos manj… Žal pa je bilo tako tudi z razstavljalci . Polovica drugega nadstropja hotela je bila prazna, veliko razstavljalcev se je preselilo v manjše, cenejše sobe, kar je žal nekatere stalo dobrega zvoka …
Letos je bil sejem poseben tudi po tem, da so bili CD predvajalniki v manjšini . Na veliko so peli netbooki preko DAC-ov , skoraj povsod pa se je vrtel gramofon.
Tako bom hvale in kritike oblikoval za vsak medij posebej, saj se je vrtelo preveč različne glasbe, da bi jih lahko enačili oz. primerjali…
Da bi kar se da izničil osebni okus, sem se pri ocenjevanju sistema držal nekih »standardov«, ki naj bi veljali za vse sisteme, upoštevajoč velikost sobe, estetsko in akustično ureditev sobe, cenovni nivo sistema itd.
Vsak sistem naj bi imel določen nivo »resolucije«, »transparence«, »tibralnih kontrastov«, »dinamičnega razpona«, »dober frekvenčen razpon«, »bogato harmonično strukturo«, »ritem in timing«, vse to pa postavljeno na »oder« v nekem čim bolj izenačenem, ne bomo rekli pravilnem, razmerju, da nič ne »štrli« iz celote. Oder mora biti oprijemljiv, z neko maso in konturami v vseh treh dimenzijah (širina, višina in globina ) ter slojevitostjo med posameznimi instrumenti , da praktično »vidimo« glasbenike in zvok res tam, ne da bi morali zamižati ali si domišljati …
Če je sistem tako »uravnotežen« v večini parametrov, je »prikladen« za poslušanje glasbe … ( nič ni narobe, če mu kaj manjka, bolj je problem, če je nečesa preveč, kar bode v oči in ušesa)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Pierre Bolduc je bil letos v manjši sobi, kar je povzročilo še večji kaos, soba je bila stalno prenapolnjena , zaradi predolgih razlag se je zmanjšalo število demonstracij samo na 4-5 dnevno … Vedno zelo izbrana oprema ne glede na popularnost Audio Tekne , Be Yamamura, Lazzari, Fairchild, Studer . Vrtela naj bi se glasba preko različnih medijev od mono-stereo tape, LP, HD posnetkov v DAC 24bit/192kHz…
Žal tudi letos zaradi pomanjkanja časa nismo odnesli domov zvočnih vtisov …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Že pred prihodom v sobo B&W, Classe , Audioquest sem skoraj naredil prehiter zaključek, ko sem si rekel : »Tukaj bo tradicionalno slab zvok« . A sem bil zelo pozitivno presenečen . Nič več puščavsko suhega, počasnega in dolgočasnega zvoka… Očitno je bilo, da je sprememba na zvočni filozofiji in pogonskih enotah naredila svoje. Iz sistema so prihajali briljantni visoki toni, uravnoteženi z ostalim zvočnim spektrom, s polno življenja, skratka GLASBA. Škoda, da se ni oglasil še »gramofon« in na njem Ortofon-ka A90 …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Včasih sem bil zaljubljen v Sonus faber, zato vedno z zanosom prihajam v njihove sobe, ki so vedno estetsko urejene in ravno prav velike. A zaljubljenost je že zdavnaj zbledela, ko poslušam nove in nove izdelke, ki kar prehitro prihajajo znova in znova. Kakšna je kemično zvočna formula ne vem, vem pa, da ni bila prav prijetnega okusa. Okus tega zvočnega coctaila bi lahko označil kot zmeden, od najnižjega do najvišjega zvočnega spektra. 3D je sicer še ostala a je to premalo za zaključeno celoto . Ne pomagajo ne Audio R. niti Wadia, žal je bil to zvok med slabšimi dragimi sistemi na tem sejmu …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Odkar sem v preteklem letu večkrat slišal nov ojačevalec Dan D’Agostina, se mi je takoj vtisnil občutek zvočnega »preobrata« mojstra Agostina, ki z novimi izdelki spreminja zvočni stil iz bolj kliničnega »Krell« na bolj romantično, impresionistično barvno-zvočno paleto. Dokler ne bomo videli in slišali še novega predojačevalca, ne bomo vedeli, kam ta nova audio filozofija vodi. Do takrat se pač moramo zadovoljiti z mešanimi sistemi, ki največkrat naredijo tudi mešan zvočni okus …Sistem je bil poleg tega ojačevalca sestavljen še iz VTL, Ayre, EAT, zvočnikov Martin Logan in mešanimi kabli … Soba je bila zgledno urejena in opremljena z akustičnimi aplikatami A. Applicata. Zvok ni bil uravnotežen, vse skupaj je bilo malce medlo, zapacano v spodnjem in s premalo briljantnosti v zgornjem zv. spektru. 3D slika je bila bolj okrogla. Sprememba na LP je le še poslabšala celoten vtis .Sistem ne povleče v glasbo, dobil sem vtis, kot da bi sedel v zadnjih vrstah velike koncertne dvorane …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nov EATov »LP predvajalnik«
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Soba Wilson,Transparent, Audio R., Kuzma, Acustica Applicata.
Soba estetsko in akustično urejena, že vsa leta med najboljšimi tudi v tem pogledu.
Zvočniki Wilson so večkrat po krivem obdolženi, da igrajo agresivno, neposlušljivo. Mislim pa, da je ravno ta zvočnik »sluga«, ki igra tako kot ukažejo ostale komponente. To sem izkusil v preteklem letu na kar več sistemih od Zandena, Accuphaseja, Vitusa,BATa, do prej omenjenega Dan D’Agostina. Vsak sistem je izkušnja zase . Milanski sistem Wilson-Audio R. ni bil slab, daleč od tega, samo pretekle izkušnje me z večjo izbirčnostjo in kritičnostjo vodijo na misel, da bi ojačevalec iz prejšnje sobe D’Agostino bolje sedel v ta sistem, AR pa v prejšnjega. Manjkalo mu je malo sproščenosti, lahkotnosti, ki jo iščemo v HI-Endu, da se nas glasba dotakne in ne mislimo na HI-FI sistem … Vsekakor pa med boljšimi zvočnimi vtisi dražjih sistemov sejma …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Novi Kefi v naslednji sobi na Hegel elektroniki. Nova »estetika«, bi rekel, taka kot je oblika, tak je zvok. Hi-Fi in nič več, samo skupek teh. karakteristik zvoka, glasbe pa nikjer …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Malo oddiha na hodniku …
Virtuoz na svojih »violinah«; odjemne doze Torlai …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Predprostor Audio Graffiti … Škoda, da se ni dalo slišati teh »micro lepotcev« Kiso Ac. .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Sem pa kar z nestrpnostjo čakal, da obiščem glavno demo sobo AGraffiti. Še preden sem vstopil v sobo, sem srečal kolege, ki so odhajali iz nje z žalostnim nasmehom na obrazu.
Takoj po vstopu v sobo mi je bilo jasno . Soba je bila manjša kot prejšnja leta, manj urejena, tako estetsko kot akustično,neprimerno osvetljena , tako kot bi prižgali luči po kino predstavi . Glavna zvezda je bil nov Magico Q3, podprt z obsežno Dcs, Boulder elektroniko in ožičen z MIT kablažo. A sledilo je zelo veliko razočaranje. Tako slabega zvoka iz tako dragih in vrhunskih komponent še nisem nikoli slišal. Bi bilo prav zanimivo narediti »popolno preiskavo« in jo obelodaniti , kako je to sploh možno. Praktično prav v nobenem parametru ni izpolnil pozitivne ocene … Bas je bil prisoten povsod v sobi, brez definicije, brez nobene zvočne slike ne L ne D, ne po višini , globine je bilo le nekoliko za zvočniki. Dobil sem občutek, kot da sem videl-slišal zvočno packo med zvočniki. Brez dinamičnega razpona, brez telesa, visoki toni so bili slišati kot pri kakšnih uvelih vintage zvočnikih, prav nič od tega, kar smo lani ocenili z odliko, kar so zmogli Q5 … Glavni krivec bi lahko bila akustika, ampak vseeno, takega vpliva še nisem nikjer zasledil. Posnetki tudi niso bili napačni, saj se je iz posnetka v posnetek dogajalo enako.
Zaradi objektivnosti sem to sobo obiskal še enkrat pred koncem dneva a ni bilo nobene razlike … …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zbirka Spectralov , letos niso igrali .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
A že v naslednji sobi se je vrnil nasmeh na obraz. Ayon komplet sistem, kabli sicer narejeni bolj po domače, spominjali so na Yamamauro .Glasbo se je predvajalo izključno z gramofona z »lesene glave« Shun mook. Katerikoli LP se je vrtel na gramofonu, sistem je blestel. Klasika je udarila s tako silovitostjo telesa, dinamike po vsem prostoru, z izredno globino in transparenco. LP v podobi, ki jo zelo redko slišiš, doživeti bi jo moral vsak audiofil, da spozna, kako mora sistem z gramofonom igrati. Vse prevečkrat namreč slišim gramofone igrati podobno tanko in nedinamično kot cenen DAC ali CD. Seveda »gramofonska« kombinacija ni poceni, saj je samo »lesena odjemna doza« cca 4000€ . Malo slabšo skupno oceno si zaslužijo zvočniki, ki ne zmorejo tako čisto in nekolorirano igrati vokalov, ki imajo malo škatlasti prizvok, kar prej pri klasični glasbi nisem zaznaval …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
The Sound of valves, Lector, Faber cables, Neat . Po tako obilnem obroku glasbe je bilo kar malo krivično iti naprej, zaužiti še več, zato malo pavze ni bilo odveč …
Kljub obetavnemu videzu gramofona in velikim zvočnikom še zdaleč ni bilo tako kot v prejšnji sobi… Že lansko leto mi Neat zvočniki niso bili preveč všeč, letos je bilo slišati več sladkobe a zvenelo je še vedno preveč Hifi-jevsko; cingljanje v visokih tonih in audiofilski bas, ki ga v naravi ni. Če malo zanemarimo osebni okus: ta sistem je za tiste, ki imajo radi, da je vse trdo od podna do vrha …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Lepo opremljena soba, nekaj so delali na akustiki in velika parada audio komponent, smetana: Ktema, Solution ,TWacustic gramofoni.
Sledi šok ! Ko sem že mislil, da po skrajno neužitni demonstraciji v sobi Magica zvočnikov ne morem več doživeti kaj tako slabega, sem tu doživel »salto mortale«. Prej na zadnjo plat, sedaj na glavo.
Če je bil Magico Q3 »neužitno grenak«, je bila Ktema s Solution elektroniko (najcenejši kos opreme 29.000 € !!!) »neužitno kisla«. Zvok je bil tako rezek, napadalen, oster, suh, analitičen, skratka skrajno neposlušljiv. Tudi če zanemarimo osebni okus in je bil sistem narejen za »analitičarje«, je vseeno preseglo vse meje dobrega okusa … In zopet se lahko vprašamo, kako je možno sestaviti sistem tako, da ima zvok s tako velikimi odstopanji…
Skupaj z Magicom najslabši zvok sejma s petimi negativnimi *.Gramofon je bil samo na »pogled«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekaj kar lahko že popoldne pozabimo …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Iz sobe Magijev, CJ sem lani odnesel zelo dober vtis. Na prvi pogled podoben sestav a podroben pogled v zakulisje razblini prve vtise in oddaljuje pozitivno oceno sistema. Če je bil zvok lani koherenten, hiter, prostoren, dinamičen, je bil letos bolj zapackan, nejasen, kaotičen . Novi kabli Dogma in »neresno« »poštekani« napajalci so verjetno naredili svoje . Gramofona žal nismo slišali.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V naslednji sobi je »nastopil« sam Lorenzo Zen, audio guru, eden tistih z najdaljšim stažem v audio poslu. Ima namreč najstarejšo audio trgovino v EU in skupaj z LyricHiFi najstarejšo na svetu! Praktično, kar on vzame v roke, »mora zaigrati« .
Tudi v tej sobi so B&W z CATpre, Teac digitalijo, J. Rowland pogonom in Audioquest ožičenjem zaigrali zelo uravnoteženo, z dovolj briljantnimi visokimi toni, bas ritmom . A vseeno za malenkost bolj zadržano od manjšega brata B&W v prvi sobi, vsekakor pa zelo dobro.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tu in tam se je vrtel tudi kakšen manjši sistem, v tej sobi Marantz. A zaradi preobjedenosti kvalitetnega zvoka velikih sistemov, je bilo žal poslušanje tega sistema kot žvečenje teden dni starega kruha …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
A glej ga zlomka, tudi majhen sistem lahko zaigra. Novi mali B&W, ProJect škatlice, IsoTek napajalni sklop se je ponosno postavil ob bok velikim bratom. Nedvomno najboljši mali sistem na sejmu, ki bi lahko nastopil tudi v kakšni težji kategoriji !
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ko sem že mislil, da grem v naslednjo sobo poslušati »dober a drugačen meni«, sem doživel razočaranje. Grdo neopremljena soba, brez kančka akustične ureditve in zopet dokaz, da se tako ne da dobiti vrhunskega zvoka. Ta soba je bila pravi šolski primer za poduk vsem tistim, ki mislijo, da ni potrebno v sobi nič urediti, da je dovolj samo postaviti aparature in bodo vseeno dobili dober zvok.
Vrhunski zvočniki TAD, po mnogih ocenah vrh audio piramide, VIVA elektronke, vrhunska gramofonska kombinacija. A kaj, ko je »flutter echo« tako močan , da zapaca vso dinamiko, tonski balans, da se komaj kaj sliši .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Waterfall stekleni zvočniki in Moon elektronika sta me že lani navdušila.
Letos je bil demonstrator kar sam lastnik Cédric Aubriot , ki je bil do nas še posebej pozoren in nam je demonstriral dva modela ter razložil nekaj detajlov iz proizvodnje. Steklo je »njihova mešanica«, proizvodnja mora potekati z minimalnimi odstopanji, pri materialu ne sme biti napak. Če se pojavijo, se tisti kos enostavno zavrže, stiki morajo dobro »tesniti«, »posebnih dušilnih materialov« ni.
Kljub dragi proizvodnji jim uspeva narediti vrhunsko zadevo za 3000 € za par manjšega modela s slike Victoria Evo s samo 100 cm višine in z 25cm tlorisa. Zvok je izredno čist, transparenten, uravnotežen. Tudi ni slišati kakega steklenega prizvoka, bas je izredno močan a ni nadležno trd, dolg oziroma ritmičen je po potrebi. Po priklopu na večjega brata ni bilo slišati bistvenega skoka na bolje, kar samo govori v prid malemu bratu . Z zvočniki, ki so bili v drugi sobi in imajo popolnoma drug koncept a približno iste cene, si zaslužita najvišjo oceno za razmerje cena-zvok na sejmu. A o tem kasneje …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Mc. In Monitor Audio,Van den Hul kablaža, neposrečena kombinacija . Kljub obilici moči je zvok rahitičen, tanek, 3D oder je majhen in naporen. Poslušanje glasbe na tem sistemu bi težko zdržal dlje časa.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Accuphase in Tannoy, bolj posrečena kombinacija od prejšnje. Oder je izpolnjen v vseh dimenzijah, instrumenti imajo otipljiva telesa , a zopet kot mnoge sobe je tudi ta preveč prazna s »flutter echo«, ki paca visoke tone , basi so raaaaztegnjeni in »paaapaaa« tonska uravnoteženost ter dinamika.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Sobe samo za »mimogrede« …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Morel, Luxman zasedba. Zvočnik je narejen v celoti iz karbona.»Morel Fat Lady« s ceno tam nekje 30.000 USD je opevan s samimi hvalnicami, letos sem ga slišal že tretjič, a me še vedno ni prepričal. Tokrat v najlepši luči z Luxman elektroniko a še vedno s sterilnim, tankim zvokom. Tipičen modern HI End zvočnik, ki ga ne moreš poslušati ure in ure …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
»Nightingale« je po krivici tudi pri poznavalcih zapostavljena firma .
Celoten njihov sistem, od kvalitetnih napajalnih sklopov do OB zvočnika (samo kabli so mi neznanka ), je kljub akustično neopremljeni sobi a z meritvami postavljenimi zvočniki igral glasbo tako, da te v trenutku postavi v prostor med glasbenike. Igral je sproščeno, holografsko in neverjetno čisto… Najvišjo oceno v dosedanjih poslušanjih nisem mogel izreči, saj so do letos vrteli klasiko in barok. Tokrat pa smo lahko slišali jazz in moderne ritme in vse je igralo z odliko. Sistem je sicer daleč od tega, da bi bil poceni , zato mu dajem najvišjo oceno za drag sistem v manjši sobi.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Najlepši svetlobni efekt na sejmu …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Soba Triangle letos samo povprečno .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Neuspela »digitalna degustacija«
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Unison in Opera sta za letos napovedala kar nekaj novosti.
Že dolgo napovedani Unico 50 hibrid ecc82-BJT tranzistorji, Unison Italia, bo po dolgih letih zamenjal legendarni Simply Two , LE model Sinfonie pa bo »počastil« 20. obletnico Unisona. Sinfonia se bo od serijske razlikovala po srebrnih kondenzatorjih, ožičenju in Genelex Gold Lion »elektronkah«.
Pri Operi pa so napovedali novo serijo Clasicca. Na sejmu sta bila tako predstavljena Seconda in Quinta. Quinto smo lahko slišali in brez zadržkov lahko trdim, da je to eden najboljših letošnjih svetovnih izdelkov v kategoriji zvočnikov; brezhibna izdelava, dragi materiali , 45kg zvočnika, Scan-Speak pogonske enote »castum made«, v cenovnem razredu 3000 € . Če dotični zvočnik ne poznamo, ga mirno lahko postavimo ob bok zvočnika za 20.000 € in ne bomo ugotovili, kateri je dražji ! Serijska proizvodnja konec leta 2011…
Skupaj z že omenjenim Waterfallom najboljši zvok sejma v kategoriji cena-kvaliteta.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Če sta Mc. in Accuphase tradicionalno opremljena vsak s svojimi VU metri, je bilo letos opaziti »modne smernice«, saj so bili VU metri prisotni tudi pri drugih proizvajalcih .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naim tradicinalno enak v vseh pogledih; izgled, predstavitev, zvok, za tiste seveda, ki to hočejo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
PROAC je letos v drugi postavi (SME, Pass, Sonic Lab., Emm labs , Kimber) pokazal bistveno več kot lani. Nezavedajoč se, da so v tem predelu hotela sobe bolj akustične, bi lahko z malo več pozornosti pri postavljanju dosegel bistveno več.
Konec koncev je to cenovno zelo prestižen sistem. Samo gramofon preseže »znamko« 20.000 € .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekaj povprečnih …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ta »mala« Ktema je v drugem sistemu vse kaj drugega kot velika »sestra«.
S »partnerji« Viola, TW-Acustic_JA analogijo in CEC digitalijo je lepo igrala, bilo ni nobene sledi agresije. Nasprotno, igrala je mehkobno in poslušljivo; edina pomankljivost, ki je bila posledica majhnosti zvočnika in velike sobe, je to, da je bilo vse malo podhranjeno v dimenzijah zvočne slike …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V šali bom rekel: » CEC je že »dolgočasno dober««. Vsa leta, odkar obiskujem Top Audio in to jih je kar precej, niso imeli nikoli slabega zvoka. Tudi letos je bilo tako, kljub nižjemu modelu zvočnika, je bil pri njih zvok uravnotežen, poslušljiv, s pravo mero resolucije, ki ni sama sebi namen .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V sobi Extreme audio, Gradinote, Revox, KR smo bili priča demonstraciji »master traku« in LPja , seveda istega posnetka. Recimo, da je bil res master, saj ne vem, kako je možno, da zadnje čase kroži toliko teh trakov. Povsod se jih da slišati!
Žal pa me »trak« ni prepričal. Zvok je bil temen, v zgornjem spektru ga je manjkalo, spodaj pa je bil volumen basa prevelik in premalo definiran. Na LPju je bila sredina izredno neposredna, prava, dinamična, z ohranjeno definicijo basa in svežino visokih tonov, lepo je bila povezana v celoto.
Očitna razlika med trakom in LPjem je samo malo »ožji« dinamični kontrast na »vinilu« .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Angstrom Research, manj poznana elektronika, ki me ni še nikoli razočarala, EMMlabs in meni neznani zvočniki s »širokopasovno pogonsko enoto« in super visokotoncem, je igrala preveč škatlasto, čeprav sem se v sobi zadrževal dlje časa in kljub temu, da sem poslušal različne posnetke …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Kot nalašč dva podobna sistema .
Pri prvem je bila elektronika Audio Analgue povezana z monitorji Diapason Adamantes ( ta model izdelujejo z malenkostnimi spremembami več kot desetletje in je pri audiofilih še vedno neznan), pri drugem pa je bila Usher elektronika povezana z monitorji Usher. Sistema sta tako vsaksebi, tako vsak s svojo filozofijo, da dobi človek občutek, kot da ne bi šlo pri obeh za isti cilj – »reprodukcijo glasbe«. Seveda glasujem za Adamantes .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tudi v naslednjih dveh sistemih so bilo dobrodošle sobe v bližini, tako,da je bila primerjava možna še s svežimi vtisi.
Najprej »japonski« komplet sistem Combak corp. z audio »pripomočki« Harmonix , elektroniko Reimyo, Bravo zvočnikom in v drugi sobi »švicarski« komplet Ensemble . Obema je skupna ista »filozofija«, da je treba sistem graditi zelo pedantno v vseh malenkostih. Od elektrike, kablov, antivibracijskih elementov do podložk, stojal, ohišja pa tudi detajlov v elektroniki, skratka vse je zelo pomembno. To se zelo, zelo odraža v zvoku. Čeprav sistema sploh nista poceni (Combak je še občutno dražji), sta pa oba cenovno daleč pod današnjimi cenovnimi ekstremi tipa Solution, Vitus in podobni a jih v »homogenosti« zvoka daleč prekašata. Oba sistema sta si tako podobna in različna hkrati in za nobenega ne bi mogel trditi, kateri je bolj pravilen ali napačen … Morda je Combak malenkost bolj miren, topel , Ensemble pa malenkost svetlejši in iskriv. Glede na to, da je le-ta cenejši in da smo poslušali tudi vinil, dam glas slednjemu in ga ocenjujem kot najboljši zvok sejma ne glede na ceno, Combak pa tesno za njim…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V naslednji sobi ponovno ognjemet odličnih naprav: gramofoni dr.Feickert, phono ojačevalci Whest, ročice Reed (konstruktor te ročke je radio inženir Vidmantas Triukas iz bivšega Leningrada. Njena posebnost je regulacija VTA s pomočjo laserskega žarka) in zvočniki Acapella s plazma visokotoncem ter meni neznani ojačevalci na lampe .
Zvok je bil odličen, morda je bila soba za tak tip zvočnika malo premajhna, da bi lahko pokazal vse zvočne »akrobacije«, ki jih zna …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Focus audio zvočniki kanadskega proizvajalca so kompaktnega videza in so bili do sedaj neznani EU poslušalcem. Zvočnike odlikuje relativno visok izkoristek pri zahtevnih pogonskih enotah iz trdih sintetičnih materialov, kar daje možnost velike izbire ojačevalcev tudi SE oj. na elektronke. Zvok je na moje presenečenje zelo podoben Operi . Za bolj kritično oceno bi ta model morali postaviti v večji prostor .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
ZU zvočnik, Bel Canto digitalija in Trafomatic amp. , to je kombinacija, ki smo jo z veseljem čakali.
Odlična kombinacija za ne preveč denarja. ZU v najboljši podobi do sedaj; čisto, hitro, dinamično .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
CHORD elektronika in Dynaudio zvočniki višje serije, kljub vsemu pa je zvok nevšečen, trd, sintetičen, jaz temu pravim »funky sound«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Velike firme ne načrtujejo določenega izdelka za kaj več kot za trenuten prodajni hit. Verjetno si tudi pri FUJITSU niso niti v sanjah misli, da bo njihov ECLIPSE doživel tak svetovni uspeh, da ga bodo hvalili kritiki in kupovali audiofili in to v več ali manj nespremenjeni obliki, že celo desetletje. Njihov najvišji model že nekaj časa nismo slišali . Letos smo ga in tudi tokrat nas ni razočaral. Zvočnik s samo eno 12cm pogonsko enoto izgine v velikem zvočnem odru z impresivno višino in globino.(Sub ni bil priklopljen)
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Linn in ATC naporen zvok.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Indiana Line kot vedno, za malo denarja zelo veliko »muzike«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekaj zelo povprečnih … …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Monrio in AAS elektronika, King Sound elektrostati, Luminous kabli in DRQ 13 akustične aplikate. Najbolje akustično opremljena soba na sejmu, ki s številom aplikat kmalu doseže ceno celotne elektronike a zato z zvokom preseže kar nekaj veliko dražjih sistemov. Sistem pokaže transparenco, dinamiko in vpogled v »muziko«, ki jo od tako majhnega elektrostata ne pričakuješ .
Šolski primer »akustike« z veliko začetnico !
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tidal, MSB, VAC, SINE, NBS dober sistem že nekaj let zapored, a žal v premajhni sobi s premalo akustičnimi elementi, zato je sistem namenjen samo za srednje glasno poslušanje. Barvno-zvočna paleta je jasna, žareča, ob dinamičnem naletu pa se hitro »spaca« v »rjavo-sivo« gmoto .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Vrhunska degustacija Audio Technica, Accuphase, Michell, SME
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V dveh sobah je bil prisoten Burmester zvočnik. V prvi sobi je bil priklopljen na svojo elektroniko, v drugi pa na elektroniko novejšega nemškega proizvajalca B.M.C.
Kljub malo kičastemu zunanjemu videzu je BMC v notranjosti pravi biser, kar se odraža z res dobrim zvokom. Zvočnik Burmester je zaigral občutno boljše v kombinaciji z njim kot na svojo lastno elektroniko. Enostavno vsega je več in na bolj sproščen način, za dolgo uživanje ob glasbi .
Ko sem kasneje raziskoval BMCja, sem zasledil, da ima poleg ogromno pohval tudi cene, ki so me vrgle na rit. Vse krepko pod 5000 €.
Čisti HI END, ki zavede tudi poznavalca in če bi stal 3x več, ne bi bilo preveč …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Vrhunska zv. pogonska enota Voxativ, eden po mnogih ocenah najboljših int.digitalnih ojačevalcev Devialet , vrhunska anologija DR.Feickert, atraktivna oblika zvočnika, praktično identičen koncept troblje kot Yamamura in zanič zvok, svetlobna leta proč »starega Yamamure«. Zaznati je tako močna popačenja-koloracije, kot da zvok prihaja iz »naravne podzemne jame«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
En profi, daleč od mojega okusa PMC, trdo, ne_poslušljivo .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
»Majhen« sistem Audio Note skoraj nikoli ne razočara. Pogoj je seveda , da ti je ta zvok in postavitev zvočnikov »všeč« . 3D zvočna slika je malce raztegnjena in zapacana, zvočno-barvna paleta pa bogata za poslušanje na dolgi rok.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ars Aures zvočniki, Accuphase elektronika, WideaLab . Postavljena sta bila dva sistema, mi smo poslušali manjšega z najcenejšim Acc. integrircem in WideaLab »univerzalnim predvajalnikom«. Pravi HI-END za relativno malo denarja.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekaj bolj za mimo …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V sobi RPG akustični elementi so hoteli pokazati širok program akustičnih elementov znane firme. So pa zaradi tega prenapolnili majhno sobo, tako da je bil zvok preveč zadušen, zaradi zvočne nenaravnosti zmeden in jo zato naši možgani ne dojemajo pravilno .
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Že kar nekaj let je od tega, odkar so se Audio Note iz velikih spodnjih prostorov preselili v to manjšo prazno, neurejeno sobo, kamor ponavadi postavijo »vrh svoje ponudbe«. A žal imajo tradicionalno slab zvok in ga tudi ne poskušajo popraviti. Celo nasprotno, vsako leto vztrajajo pri isti postavitvi, tako da dobi obiskovalec občutek, da sistem stoji kar tam za naslednje leto …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Legendarna staro-angleška firma ONIX se vrača v »kitajsko-italijansko-angleški« navezi. V vnemi predstaviti čim več modelov se je v majhni sobi »drenjalo« preveč elektronike in ljudi, tako da je bilo praktično nemogoče kaj slišati.
Elektronika je kvalitetno in všečno narejena za zemeljske cene.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
V drugi sobi Tidal zvočnikov , NBS in SINE kablov in MSB elektroniko so poskušali z esoteričnimi »The Hallograph Soundfield Optimizerji« po »zidu« na »drugačen način« rešit akustiko. A še vedno velja, da z »majhnimi elementi« lahko samo izboljšaš »okus zvočne jedi«, glavni okus pa ji dajejo glavne sestavine.
Še prav z velikim zanimanjem smo poslušali novo stereo MSB končno stopnjo, povezano na »pasivni pre«, a so bila pričakovanja prevelika. Za tak sistem je bilo premalo dinamike in »holografskega« občutka , ki naj bi ga delali akustični »optimizerji«.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekaj sob , kjer so imeli »demo« po urniku zaradi stiske s časom nisem obiskal, morda sem katero tudi nenamerno izpustil, predvsem tiste s »kino« zvokom.
Zaključek:
Take sejemske prireditve so dobrodošle za pridobitev določenih spoznanj o zvoku. Me drugim tudi to, da vrhunska komponenta sama po sebi ni vrhunska, ampak lahko to svojo vrhunskost pokaže samo v sistemu. Sistem pa je vse od »napajalnega kabla« do sobe, v kateri poslušamo.
Zato se ne gre čuditi, da zelo drage komponente, ki igrajo v napačnem sistemu, ne veljajo prav nič , oziroma , da lahko desetkrat cenejši sistem igra enako ali celo bolje od dražjega , če je pravilno sestavljen, soba pravilno urejena…
Celotna fotogalerija Top Audio 2011
Opomba urednika
Dušan Hunjadi je uvoznik za blagovne znamke Accuphase, Unison Research, Opera, Monrio ter Perpetual.
Sorodni članki:
- TOP AUDIO 2011 reportaža napovednik
- Reportaža iz sejma HIGH END München 2011
- Multimedia HiFi SHOW 2011 – reportaža
- Reportaža največjega sejma v Evropi: HIGH END – MÜNCHEN 2011
- Multimedia HiFi SHOW 2011
- Audio video show Zagreb – hotel Sheraton
- CAMBRIDGE – AUDIO MINX
- Aperion Audio Verus Grand zvočniki za domači kino
- AL DI MEOLA – Persuit of Radical Rhapsody (Telarc 2011)
- S AUDIO digital link III
